60 let Janeza Krmelja

Le dan zatem, ko smo se dokončno poslovili od božičnega časa, se je za našo župnijo začelo novo praznovanje. 3. februarja se je na zasluženi dopust v (rodno)domovino vrnil naš rojak, misijonar Janez Krmelj. Ker je pred prihodom v Slovenijo praznoval 60 rojstni dan, smo mu pripravili prav posebno presenečenje. V petek 05. 02. 2016 smo mu v kulturnem domu Jakoba Trobca pripravili pravo praznovanje. Voditelj večera, vsem znani radijski voditelj Jure Sešek, se je ob projekciji fotografij z Janezom sprehodil skozi njegovo življenje. Obujanje spominov je bilo nadvse zanimivo tudi za navzoče v nabito polni dvorani, saj se je marsikdo v njih tudi našel. Na prav poseben način so se mu poklonili njegovi sošolci iz osnovne šole, ki so mu v dar poklonili 60 domačih klobas. Janezovo pristno navdušenje nad darilom nam je dalo misliti, koliko nekomu pomeni to, kar imamo ostali v večini vsak dan na dosegu rok. A on je v mislih klobase hitro začel deliti med svoje Malgaše.
V drugem delu smo dodobra spoznali tudi njegov misijon, njegovo delo in uspehe, predvsem pa koliko lahko k boljšemu življenju tam daleč pod Ekvatorjem prispevamo tudi mi.

Sveta noč, blažena noč...

Sveta noč, blažena noč se je v čarobnem večeru oglasilo iz stoterih grl. A pojdimo od začetka. Že cel december smo se pripravljali na enega največjih praznikov Božič. V adventu smo ob adventnem vencu milili in se spominjali zgodovine odrešenja, skoraj ves december je v cerkvi potekalo postavljanje jaslic. Devet dni pred božičem smo se zbirali pri devetdnevnici, kjer soi imeli prav posebno vlogo otroci. Ti so namreč zbirali bučna semena iz katerih je simboličnio stisnjeno olje, ki je nato pri polničnici služilo za lučko pred Jezusom v cerkvenih jaslicah. Zadnjo nedeljo pred Božičem smo se kot običajno zbrali pri spokornem bogoslužju.
V četrtek, na sveti večer ob 17.00 smo začeli praznovanje praznika z liturgično uro za družine z malimi otroki. Ob 23.30 smo se zbrali pri božični akademiji nato pa se s pesmijo Sveta noč ob 24.00 povezali v duhu z vsemi vernimi po svetu. Letos je bila polnočnica še posebej čarobna, saj je cerkev v večini osvetljevala le svetloba iz jaslic. Tako smo na simboličen način pokazali, kako naj v naših srcih vsak dan temo preganja luč novorojenega Odrešenika.

 ŽELIMO VAM BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE !

Pedro Opeka v Polhovem Gradcu

V torek 20. 10. 2015 je bil za našo župnijo eden največjih praznikov. Obiskal nas je Pedro Opeka, misijonar, dobrotnih in živi svetnik. Nabito polna cerkev je pokala po šivih. Toliko ljudi vanjo naenkrat ni vstopilo že desetletja. Ob 18.00 uri so zvonovi izpod rok domačih pritrkovalcev naznanili, da se cerkvi bliža sprevod z misijonarjem. Ko je Pedro vstopil, je množica navdušeno zaploskala.
Otroka  Lucijan in Rebeka oblečena v narodne noše sta misijonarja med prepevanjem malgaškega zbora za roko popeljala do oltarja, kjer je oče Pedro nato daroval sveto mašo za svojega in našega pokojnega prijatelja pokojnega akademika Dr. Jožeta Trontlja.. Med mašo se je navdušeno prepevalo, Petrove besede smo poslušali z odprtimi usti.
Po sveti maši, je "oče Pedro", kot ga imenujejo njegovo Malgaši namenil nekaj časa še pogovoru z občestvom.

Koncert Nathana Laube

   

Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja, smo v cerkvi sv. Nikolaja v Dvoru pri Polhovem Gradcu prisluhnili koncertu virtuoza na orglah Nathana Laubeja. 

     Nathan Laube, eden svetovno najboljših mladih glasbenih interpretov klasične glasbe se je rodil v Chicagu materi Slovenki in očetu Američanu. Že kot kot komaj 24-letni organist, je bil imenovan za profesorja na ugledni ameriški Akademiji za glasbo Eastman v Rochestru v New Yorku.

G Nathan Laube je pri nas nastopal v okviru 14. poletnega orgelskega ciklusa, ki ga prireja slovensko Orgelsko društvo. V naponjeni cerkvi sv. Nikolaja v Dvoru smo tako v petek 14. 08. 2015 prisluhnili enemu največjih mojstrov na orglah, ki jih je za Daliborja Miklavčiča izdelala delevnica Močnik iz Cerkelj in so že vrsto let postavljene v tej cerkvi.V sprehodu skozi stoletja smo prisluhnili glasbi Anglije, Nizozemske, Španije, Avstrije, Nemčije, izvzeta pa ni bila niti Slovenija. 

Bučni aplavzi niso skrivali navdušenja poslušalcev, ki so v Dvor prišli od vsep

ovsod.

Pridi, pridi sveti Duh

Binkošti 2015 je bil praznik, ki si ga bo mnogo faranov zapomnilo za dolgo. Ta dan je pri sv birmi 44 naših mladih prejelo darove svetega duha.
Dve leti so se sedanji deveto in osmošolci pripravljali na ta dogodek. Ob rednem obisku verouka so sedlovali še v različnih skupinah; misijonsko-karitativni, ministrantski, pritrkovalski, pevskem zboru... V dneh ožje priprave so preživeli vikend v domu duhovnosti na Zaplani, zadnje dni pa vestno obiskovali binkoštno devetdnevnico. Nekateri so celo pomagali staršem pri čiščenju in okrasitvi cerkve in okolice. Nato je prišel težko pričakovani dan.
Znova se je pokazalo, kako rad nas ima naš nebeški Oče, saj nas je po izredno slabem vremenu (še v soboto je deževalo) v nedeljo prebudil v ozaljšano z soncem obsijano jutro. Ob 9.30 so se zbrali pred župniščem od koder so ob 10.00 med slovesnim pritrkavanjem v sprevodu krenili proti domači cerkvi. Cerkev je resnično pokala po šivih, saj tako nabito polna že dolgo ni bila. Sveto mašo je daroval škof dr. Anton Jamnik ob somaševanju dekana  g. Miroslava Simončiča in domačega župnika g. Bogdana Oražma. Škof Jamnik je pred samo birmo izredno lepo nagovoril vernike, še posebej pa birmance, ki jim je v srce položil veliko dobrih naukov. Nato je sledil obred birmovanja. Žareči obrazi birmancev so še dodatno razsvetlili cerkev, ki je zasijala v vsej svoji polni lepoti. Po sveti maši so sledile zahvale birmovalcu, katehetom, diakonu Samotu, prav posebno presenečenje pa je bilo namenjeno župniku Bogdanu. V kratkem videoposnetku so se mu birmanci zahvalili za njegovo pričevanje vere. Kot piko na i, pa je takrat s pesmijo
"O happy day" v cerkev vkorakala še godba Dobrova Polhov Gradec.
Po zaključku je sledilo še obvezno slikanje, najprej skupinsko, nato pa si je vsak v cerkvi izbral še kotiček, ki mu je najljubši in tam ovekovečil ta resnično srečen dan.  

Aleluja, Kristus živi!

40 dnevni pot je končan. Potem, ko smo preteklo nedeljo z blagoslovljenimi butarami in zelenjem prepevali "poj hozana", se je začelo pr

aznovanje velikega tedna. V četrtek smo se s slovesno mašno daritvijo spomnili Jezusove zadnje večerje in postavitve Evharistije. Proti koncu svete maše pa se veselje že prevesi v skrivnost velikega petka. Z uro molitve smo po njej skupaj z Gospodom čuli v "vrzu Getsemani". V petek smo se ob uri Jezusove smrti zbrali v cerkvi pri križevem potu obenem pa smo po domovih prižgali sveče v spomin na odrešenje, vse mrtve v 2. svetovni vojni in po njej, ter v podporo tradicionalni družini, ki je v teh dneh napadena in teptana. Ob 19 - ih  smo se zbrali pri obredu velikega petka. Besednem bogoslužju je sledil pasijonski križev pot nato pa smo posamično pristopili in počastili križ, ki nam je odprl pot proti nebesom.

A za velikim petkom pride Velika noč. Nanjo smo se res dobro pripravili. Že v soboto zjutraj smo se brali ob velikonočnem ognju, ki smo ga blagoslovljenega ponesli na svoje domove. 

Tam smo z njim pripravili prvine velikonočnega "žegna. Skuhali smo pirhe, šunko, spekli potico... Vse to smo odnesli k bladgoslovu, ki je bil kot že od nekdaj po različnih podružnicah. Skozi cel dan je potekala tudi molitev ob božjem grobu. Zvečer smo v slovesni Vigiliji znova prižgali luč, odvezali zvonove in veselo zapeli Aleluja.

V nedeljskem jutru smo se že ob 6.30 znova zbrali v cerkvi od koder je po kraju krenila vstatjenska procesija. Med veselim prepevanjem velikonočnih pesmi, zvončkljanjem malih zvončkov in mogočnim pritrkavanjem v župnijski cerkvi se je procesija pomikala skozi vas in oznanjala, da Kristus spet živi. V cerkvi smo nato praznovanje zaključili še z vstajensko sveto mašo. Po maši pa smo vsi odhiteli na svoje domove, kjer so gospodinje pripravile velikonočni zajtrk, kjer ni manjkala tudi naša posebnost - oblati.

Križev pot na Kalvarijo

Na drugo postno nedeljo, 1 marca 2015 je vreme dopuščalo, da se v križevem potu povzpnemo na Kalvarijo. Evangelij te nedelje nam je spregovoril o Jezusovem vzponu na goro, kjer se je razodel svojim učencem. Tudi mi smo si to popoldne vzeli čas, da se povzpnemo nanjo. Skupaj z domačim župnikom g. Bogdanom in misijonarjem Janijem Mescem, ki je bil ta dan naš gost smo se ob treh popoldne iz domače cerkve vzenjali proti kapeli na Kalvariji. Premišljevanja ob kapelicah smo vodili cerkveni pevci. In kot bi že skoraj pomladansko vreme kar vabilo kvišku se je za križem podala res velika množica vernikov.

V kolikor bi se z nami podali tudi Vi Vas vabimo vsako nedeljo v postu ob 15.00 v župnijsko cerkev od koder začenjamo križev pot. V kolikor je izredno slabo vreme pa je le ta v domači župnijskli cerkvi.