torek, 27. december 2011

Šiflerjevo leto

31. decembra 2011 mineva 100 let od rojstva našega rojaka Paula Šiflerja (1911-2001). Ob tej priložnosti smo se v župniji odločili posvetiti prihajajoče leto spominu na našega velikega moža organista, zborovodja in skaldatelja, ki je večino življenja preživel v Ameriki in tam pustil neizbrisen pečat. Prvič smo ga omenili že na farnem dnevu, ko so spomine nanj obudili tisti, ki jim je bil blizu. Na Štefanovo 26. 12. 2011 smo se najprej spomnili nanj s kulturnim programom v Polhograjski graščini. Mešani pevski zbor je zapel njegovo pesem nato je prisotne nagovoril predstavnik pokrovitelja župan občine Dobrova Polhov Gradec g. Setnikar. Kako je prišlo do "Šiflerjevega leta"  nam je nato razložil pobudnik on glavni organizator vseh aktivnosti g župnik Bogdan Oražem. Pianistka domačih logov Katarina Tominec nam je na klavirju čudovito predstavila dve Šiflrjevi deli. Nato je o njem, ter o povezavi z njim spregovorila znana slovenska organistka in profesorica na orglarski šoli v ljubljani Angela Tomanič.
Po prireditvi smo se odpravili pred hišo v kateri je Paul Šifler preživel svoja rosna leta. Na njej smo v teh dneh postavili spominsko ploščo. Zbrani pred njo smo prisluhnili pesmi, ki jo je sicer preglasilo zvonenje farnih zvonov - a nič zato, tudi te je Šifler neizmerno ljubil, saj je večrat stal pod zvonikom ali na Kalvariji ter poslušal ko smo v zvoniku pritrkavali. To pritrkavanje je celo vpletal v svoje pesmi.
Marjanca Jartz in Angela Tomanič sta nato odkrili ploščo. G župnik Oražem ob asistenci diakona Samota Športa, ki je tudi avtor same plošče, je nato spominsko obeležje blagoslovil.   Po blagoslovu se je večina prisotnih vrnila v Polhograjsko graščino, kjer je postavljena tudi razstava o našem velikem rojaku.
Praznovanje smo zaključili z vsakoletno prireditvijo Pesem miru, ki so jo že sedemnajstič po vrsti pripravili pevci pograjske doline v organizaciji TD Briše. Tudi na njej smo se s pesmijo in predstavitvijo spomnili Šiflerja. Prireditve pa bodo potekal še skozi leto, tja do jeseni 2012.

ponedeljek, 26. december 2011

Koledniki že na poti

Že vrsto let se na Štefanovo na pot podajo tudi naši koledniki. V dneh od Štefanovega pa vse do Treh kraljev hodijo po naših domovih, oznanjujejo veselo novico o Jezusovem rojstvu, obenem pa hišam prinašajo blagoslov. Svoj obisk zaznamujejo tudi z napisom na podboju hišnih vrat(G+M+B).

Med svojo potjo zbirajo tudi darove za pomoči najbolj potrebne v državah Afrike, Latinske Amerike, Madagaskarja....Te darove na praznik Treh kraljev prinesejo pred oltar - od tam pa preko misijonske pisarne poroma na resnično prave naslove. Sprejmite male oznanjevalce v svoje domove - skupaj z njihovim blagoslovom in veselim oznanilom, pride k vam tudi srčni mir.






foto: Jernej Malovrh

Sveta noč, blažena noč

Po štiritedenskih pripravah smo vstopili v prazničen čas.Potem ko smo na zadnjo adventno nedeljo s spokornim bogoslužjem in sveto spovedjo očistili ropotijo iz svojih duš, smo pripravljeni vstopili v ožje božično praznovanje. V petek smo se še zadnjič zbrali pri devetdnevnici, po domovih postavljali jaslice, očistili in okrasili cerkev, dokončali župnijske jaslice. V soboto pod večer so nas zvonovi povabili, da po običaju blagoslovimo svoje domove. Ob pol polnoči pa smo se zbrali pri Božičnici, ki so jo pripravili mladi. G župnik je blagoslovil jaslice, nato pa je iz vseh grl zadonelo; Sveta noč, blažena noč. Pri polnočnici sta prepevala združena zbora - Jutranji in mešani zbor Gregor Rihar.

torek, 6. december 2011

Miklavž obiskal polhograjske otroke

V ponedeljek, 5. 12. 2011,  na predvečer godu sv. Nikolaja je bilo v centru Polhovega Gradca živahno, kot že dolgo ne. Kako tudi ne bi bilo, saj je v goste prišel sam "sv. Miklavž". Dvorana kulturnega doma Jakoba Trobca se je napolnila do zadnjega kotička. Kljub temu, da je bilo otrok toliko, da jih ni bilo mogoče prešteti, je bilo v napetem pričakovanju neverjetno tiho. Vsaj dokler se niso v kratki igri na oder pripodili parkeljni. Takrat je završalo tudi po dvorani.
Sem ter tja, se je kako mlado otroško oko tudi zarosilo a to ni zmotilo ostalih, da ne bi uživali v igri  in ubranem petju otroškega zbora Višajčki ob spremljavi mladih kitaristov..
Nato je ob cingljanju nebeških zvončkov le prišel tako težko pričakovani dobri mož - sv. Miklavž. Da svoje delo obdarovanja pridnih jemlje skrajno resno je pokazal, ko je na oder poklical celo g. župnika, g. župana in go. ravnateljico. Preveril je njihovo poznavanje svetega pisma, in jih nato obdaril. 
Seveda so bili za njimi na vrsti otroci. Ko se je na oder zganila gruča otrok, se je oko gledalca ustrašilo, da bo nemara za nekatere zmanjkalo daril. A Pograjski Miklavž je mislil na vse.

Zadovoljnih žarečih oči so otroci nato odšli na svoje domove. Miklavž pa je obljubil, da se naslednje leto spet vrne.