ponedeljek, 25. december 2017

Jaslice 2017



Božič je in spet se bomo večkrat ustavljali ob jaslicah.
V letošnjih župnijskih jaslicah smo izhajali iz osnovnega vodila letošnjega pastoralnega leta – Iz roda v rod. Vsakodnevno se srečujemo z izgubo dragocenega znanja naših prednikov. Tradicija, običaji večinoma tesno povezani z vero so nekdaj človeku dajali smisel življenja. Danes smo večino tega zavrgli, spodsekavamo tudi korenine naše vere. Hrastovo drevo v naših jaslicah ima pri tem močno simboliko. Listje je rjavo, počasi odpada. Nekdaj je bil človek kot pokončen hrast, ki sicer večkrat odvrže listje a se ob toplih pomladnih žarkih ponovno obleče z novimi. Tudi z vero in tradicijo je tako, prenešena  mlademu  rodu spet živahno zabrsti in požene nove sadove. Če pa drevesu požagamo korenine se zelenje več ne vrne in drevo kmalu za vedno obleži.  Lahko le po listju v jaslicah prepoznate ali gre za jesen ali je hrastu požagana korenina?

Za kuliso jaslic nam nam služi nekdaj veličastna, a danes skoraj izumrla Beneško-slovenska arhitektura. Hiše in hlevi stisnjeni eden ob drugem, »ganki«, skupna dvorišča, gnojišča, svinjaki... Siloviti Furlanski potres pred  štirimi desetletji je močno poškodoval tudi Posočje. Določene vasi so bile popolnoma uničene. Ena teh je bila Breginj. Kljub temu da je bila vas močno poškodovana, bi se dalo mnogo objektov obnoviti a je takratna oblast hotela drugače. Zasekali so v tradicionalno arhitekturo in čudovito stavbno dediščino je zamenjalo sodobno montažno naselje in s tem iz ene najlepših slovenske vasi naredilo...?!  Le majhen delček tega je še moč videti v breginjskem kotu(Ribidišče, Breginj...)
Tudi vera na slovenskem je preživela z roko v roki s tradicijo. Rušenje tega z vnašanjem novega, modernega bo imelo podobne posledice. Le če bomo obnavljali poškodovano, jo nadgrajevali in jo prenašali naslednjim rodovom bo ta še naprej opora nam in našemu narodu, ter svetal kažipot proti večni domovini.