nedelja, 01. april 2018

Kristus živi, Aleluja

Potem, ko smo pred tednom dni ob blagoslovu zelenja in butaric veselo prepevali "Poj Hozana...", smo se na isto - cvetno nedeljo popoldne zbrali tudi k spokornem bogoslužju in sveti spovedi. Tako smo pripravljeni vstopili v veliki teden našega odrešenja.

Ožjim pripravam(srečanje bralcev, krašenje, čiščenje cerkve, pevske vaje...) je sledil Veliki četrtek. Ta dan smo se s slovesno sveto mašo spomnili postavitve Evharistije, po maši pa čuli z Jezusom v vrtu Getsemani.

Naslednji dan, na veliki petek smo se ob 15.00 zbrali k križevem potu, zvečer pa še k obredju velikega petka.

Ko se je v soboto zjutraj oglasila iz cerkvenega zvonika raglja, je bilo pred cerkvijo že vse polno ljudi. Zbrali smo se namreč k blagoslovu velikonočnega ognja, ki ga nato z lesnimi gobami ponesemo na svoje domove. S tem ognjem naj bi po izročilu gospodinje pripravile velikonočne jedi. Te jedi popodne ponesemo k blagoslovu, ki ga imamo poleg farne cerkve tudi v nekaterih podružničnih.  Zvečer smo se zbrali k slovesni Vigiliji - praznovanju Gospodove zmage nad smrtjo. Po slavju luči je sledilo besedno
bogoslužje, po tretjem berilu je zadonela slava, ponovno so se slovesno oglasili zvonovi.  Po pridigi je duhovnik blagoslovil krstno vodo, nato pa smo ponovili izpoved vere in krstne zaobljube.

Še posebej slovesno pa je Aleluja zadonela v nedeljskem jutru. Že ob 6.30 smo se zbrali v župnijski cerkvi, od koder smo v procesiji ob pritrkavanju in prepevanju ponesli veselo oznanilo širenem svetu. Letos je bila procesija nekaj prav posebnega, saj je pred Najsvetejšim kip vstalega Kristusa nosil pravi Malteški vitez - domačin Roman Vučajnk.  Po procesiji smo se v slovesnem bogoslužju veselili novice,
ki so jo pred 2000 leti prve v svet ponesle žene - Kristus je vstal!
Po sveti maši se je cerkev hitro izpraznila, saj smo vsi hiteli k svojim družinam, da se v velikonočnem zajtrku poveselimo ob veselem oznanilu.

nedelja, 18. februar 2018

50 let našega župnika Bogdana Oražma

Kljub temu, da smo pred nekaj dnevi s Pepelnico vstopili v postni čas, pa je bilo v soboto 17.02. v naši župniji izredno veselo. Dan kasneje namreč svoj jubilej - 50 let življenja praznuje naš župnik, g. Bogdan Oražem. Župnija se je na ta dan pripravila, kot se spodobi in mu pripravila veliko presenečenje.
Malo po 13. uri se je na "plac" pripeljal veličasten 18-meterski mlaj. Kljub temu, da je sprva izgledalo izredno zapleteno, saj je vsepovsod po zraku polno kablov, je okrog 15 ure vrh postavljenega mlaja zaplapolala slovenska zastava. 
Čas je hitro tekel in kmalu je bila pred nami slovesna zahvalna maša. Ob
17.00 se je cerkev napolnila, kot že dolgo ne. In iz neštetih grl je na začetku maše zadonelo; "Jaz sem otrok Marijin" kar naš župnik s svojim delom vneto izpričuje. Zahvalno mašo je ob somaševanju več duhovnikov vodil kar naš župnik Bogdan sam. Med sveto mašo so izmenično sodelovali vsi pevski zbori, ki prepevajo v župniji.
Ob koncu svete maše smo med zahvalami in dobrimi željami ob jubileju, župniku izročili tudi darila. Po maši nas je g Bogdan povabil še v kulturni dom Jakoba Trobca, da skupaj nazdravimo Abrahamu.
A pred cerkvijo je čakalo novo predenečenje. Sredi množice je g. župnika pričakal "fičko", kakršnega je vozil pred desetletji, pripravljen v njegovem slogu - s smučkami pripetimi na pokrov motorja.
S tem avtom se je nato odpeljel do naslednjega prizorišča - kulturnega doma.
Tam smo se v programu sprehodili skozi celo njegovo življenje, spoznali vse njegove darove predvsem pa smo se skupno veselili njegovega jubileja.

G. župnik - še na mnoga leta!

ponedeljek, 25. december 2017

Jaslice 2017



Božič je in spet se bomo večkrat ustavljali ob jaslicah.
V letošnjih župnijskih jaslicah smo izhajali iz osnovnega vodila letošnjega pastoralnega leta – Iz roda v rod. Vsakodnevno se srečujemo z izgubo dragocenega znanja naših prednikov. Tradicija, običaji večinoma tesno povezani z vero so nekdaj človeku dajali smisel življenja. Danes smo večino tega zavrgli, spodsekavamo tudi korenine naše vere. Hrastovo drevo v naših jaslicah ima pri tem močno simboliko. Listje je rjavo, počasi odpada. Nekdaj je bil človek kot pokončen hrast, ki sicer večkrat odvrže listje a se ob toplih pomladnih žarkih ponovno obleče z novimi. Tudi z vero in tradicijo je tako, prenešena  mlademu  rodu spet živahno zabrsti in požene nove sadove. Če pa drevesu požagamo korenine se zelenje več ne vrne in drevo kmalu za vedno obleži.  Lahko le po listju v jaslicah prepoznate ali gre za jesen ali je hrastu požagana korenina?

Za kuliso jaslic nam nam služi nekdaj veličastna, a danes skoraj izumrla Beneško-slovenska arhitektura. Hiše in hlevi stisnjeni eden ob drugem, »ganki«, skupna dvorišča, gnojišča, svinjaki... Siloviti Furlanski potres pred  štirimi desetletji je močno poškodoval tudi Posočje. Določene vasi so bile popolnoma uničene. Ena teh je bila Breginj. Kljub temu da je bila vas močno poškodovana, bi se dalo mnogo objektov obnoviti a je takratna oblast hotela drugače. Zasekali so v tradicionalno arhitekturo in čudovito stavbno dediščino je zamenjalo sodobno montažno naselje in s tem iz ene najlepših slovenske vasi naredilo...?!  Le majhen delček tega je še moč videti v breginjskem kotu(Ribidišče, Breginj...)
Tudi vera na slovenskem je preživela z roko v roki s tradicijo. Rušenje tega z vnašanjem novega, modernega bo imelo podobne posledice. Le če bomo obnavljali poškodovano, jo nadgrajevali in jo prenašali naslednjim rodovom bo ta še naprej opora nam in našemu narodu, ter svetal kažipot proti večni domovini.

nedelja, 10. september 2017

Malgaška maša

Letošnji praznika Marijinega rojstva smo praznovali na prav poseben način - s pravo malgaško mašo..

Znano je, da je naša župnija tesno povezana z misijoni, še posebej z Madagaskarjem, kjer deluje tudi naš misijonar Janez Kemelj. Naša povezava se kaže tudi z medsebojnimi izmenjavami; Pred leti je na Madagaskar odšla skupina faranov, ki je tam pomagala na najrazličnejše načine, letos je bil pri nas malgaški duhovnik g. Rufin. Ta je dober teden bival med nami in smo ga iemli priložnos dobro spoznati. Najboljša priložnost za to pa je bila sveta maša ob slovesu, ki jo je ob spremljavi malgaškega zbora g Rufin daroval v malgaščini. Da nam je bila stvar malce bolj razumljiva, je s prevajanjem  poskrbel duhovnik g.  Izidor Grošelj, ki je bil desetletje misijonar na Madagaskarju. Na župnijski praznik smo tako imeli priložnost začutiti utrip Madagaskarja, ki nam je že sam po sebi razmeroma blizu. Prav gotovo bo odslej povezava z njim še tesnejša in bolj pristna.

ponedeljek, 31. julij 2017

Maša za domovino

Na predvečer dneva državnosti smo se zbrali, da v molitvi prosimo blagoslova za našo domovino Zbrali smo se pred "brezjansko" kapelico ob polhograjski graščini. Najprej nas je lepo k praznovanju nagovoril duhovnik g. Miro Šlibar, ki je tudi kasneje vodil celotno slovesnost. V spevodiu s križem in zastavami smo se po nagovoru podali proti župnijski cekvi, kjer smo praznovanje nadaljevali s sveto mašo. Med mašo smo prosili za blagoslov domovine in vseh njenih prebivalcev. Ob koncu mašnedaritve pa je g Šlibar še blagoslovil naše zastave, ki smo jih nato izobeslili po svojih domovih.

nedelja, 09. april 2017

Cvetna nedelja

S cvetno nedeljo vstopamo v veliki teden našega Odrešenja. Ta dan se spominjamo Jezusovega slovesnega vstopa v Jeruzalem. Ljudstvo je pred njega polagalo palmove veje in vzklikalo ; Hozana, hozana...
Tudi mi se vsako leto na slovesen način spominjamo tega dogodka. Že navzven nas na to opozori velika butara pred cerkvenimi vrati - delo pridnih rok naši župljanov. K obema mašama prinesemo k blagoslovu butarice in oljčne vejice. Pri drugi s. maši butare in zelenje ponesemo v cerkev v slovesnem sprevodu izpred župnišča. Na začetku obeh maš je g župnik Bogdan zelenje blagoslovil in nas povabil k vsem dogodkom velikega tedna. Kljub slovesnemu vstopu pa nas branje Pasijona kmalu opozori na bridkost velikega tedna. Kot že vrsto let so brali
pasijon mladi iz župnije. V njem se podamo skozi vse kar je moral Kristus "dati skoz" v dneh preden nas je s svojim vstajenjem odrešil.

Križev pot na Kalvarijo

Sredi Polhovega Gradca, tik nad župnijsko cerkvijo se dviga vzpetina poimenovana Kalvarija ali Stari grad. Na griču, kjer je do začetka 16. stoletja stal mogočen grad, je bila v 19. stoletju postavljena kapela in kapelice križevega pota. Po 2. svetovni vojni močno opustošena je v 90-ih letih 20. stoletja dobila spet prvotno podobo in pomen zaradi katerega je bila sploh postavljena. V postnem času se tako vsako nedeljo(razen cvetne) ob 15.00 - če le vreme dopušča - v molitvi križevega pota povzpnemo proti vrhu. Križev pot vodi vsako nedeljo druga skupina župnijskih sodelavcev. Iz leta v leto več prihaja tudi udeležencev iz drugih krajev, ki se želijo skupaj z nami na poseben način pripraviti na praznik Kristusoveha vstajenja in našega Odrešenja.