ponedeljek, 28. november 2011

Začetek adventa

Z zadnjo nedeljo v mesecu novembru smo začeli čas pričakovanja - advent. V soboto popoldne smo se zato zbrali v zgornji učilnici domačega župnišča in skupaj izdelovali adventne venčke. Mah, veje, bršljan, svečke, okraski, so se pod skrbnimi rokami otrok in starejših "mentorjev" oblikovali v čudovite venčke, ki so jih potom ponesli na svoje domove. Na prvo adventno nedeljo je g. župnik blagoslovil župnijski venec in s tem tudi vse vence po naših domovih. Obenem smo na njem prižgali tudi že prvo svečko, ki nas bo vabila k molitvi in opominu, da se Kristusov prihod neustavljivo bliža.

sreda, 16. november 2011

Martinova maša

Dolgoleten običaj je, da se na nedeljo po godu sv. Martina popoldne zberemo na Setniku v podružnični cerkvi, ki je posvečene temu svetniku. Letos je čudovito vreme naravnost vabilo, da se sprehodimo do nje, se spomnimo njenega zavetnika in blagoslovimo novo vino. Kot vedno je bila sveta maša ob 14.00. Že od pol druge ure dalje so se z vseh strani začele procesije "romarjev" približevati cerkvi. Do svete maše se je ta dodobra naponila. Prav gotovo je bilo število vernikov večje kot kdajkoli doslej. Med sveto mašo je g župnik Bogdan blagoslovil novo vino. Tega smo si na koncu maše natočili v kozarčke in z njim nazdravili.
Tudi vzdušje po maši pred cerkvijo je bilo čudovito. Verniki so si nazdravljali, klepetali v spročenem vzdušju in bili res ko ena velika družina.









foto. Jelka Koprivec

torek, 8. november 2011

Nabiranje mahu za župnijske jaslice

V nedeljo 6. novembra smo se že po ustaljeni praksi odpravili nabirat mah za župnijske jaslice. Preko tridest se nas je zbralo in se odpeljalo proti prostranim kočevskim gozdovom. Čeprav je vreme kazalo bolj  kisel obraz, nam to ni vzelo zagnanosti, ko smo se zapodili proti skalovju popolnoma prekritem z mahom.Kartoni so se zelo hitro napolnili, kot bi slutili, da jim bližajoči dež lahko škodi. Ker je kazalo, da se bo močneje ulilo, smo se hitro odpeljali nekaj kilometrov naprej, kjer j v breznu pri Konfinu prezgodaj zaključil svoje življenje tudi eden naših faranov. Skupaj s sorodniki smo se ob breznu v molitvi spomnili njega in vseh, ki jih je po vojni doletela enaka usoda. Dež je vztrajno stopnjeval svojo moč, zato smo jo mahnili naprej proti domu g. župnika, kjer so nam njegovi domači pripravili topel čaj in slastne preste, kot ji je pekla zdaj že pokojna župnikova mama. Tudi njej smo se kasneje zahvalili, da smo jo smeli poznati z molitvijo na njenem grobu. In ob koncu ponavadi rečem; zdaj pa naj kar zapade sneg - pri nas se za mah na jaslicah ni bati.