Farni dan

Kljub temu, da smo letos imeli obilo slabega vremena in da je bila tudi napoved za ta vikend slaba, se je v nedeljo 21. 09. sonce prebilo skozi oblake in nam poklonilo prijeten pozno poletni dan. V naši župniji smo se tega še posebej razveselili, saj smo imeli ta dan vsakoletni Farni dan.
Ob 11.00 smo se zbrali pri sveti maši, po njej pa v kratkem kulturnem programu simbolično zalili našo lipo povezovanja vsajeno ob svetem letu 2000. Sledilo je skupno kosilo pod šotorom na župnijskem vrtu. Tema letošnjega farn

ega dne ja bil naš rojak Jakob Trobec, ki je svoje misijonarsko poslanstvo vršil  v Kanadi in po katerem imamo poimenovan tudi kulturni dom. Tako smo v programu po kosilu podrobneje spoznali njega in njegovo delo. Kot običajno smo farni dan zaključili z litanijami.

Procesija sv. Rešnjega telesa

Po prastarem običaju, smo se v nedeljo 22. 06. 2014 zbrali pri zunanji slovesnosti praznika sv. Rešnjega telesa in krvi. Ob 7.00 smo začeli s slovesno sveto mašo, po kateri smo se odpravili v sprevodu skozi domači kraj. Za župnijskim benderom se oblikuje dolga kolona, sledijo mu bandera podružničnih cerkva vsak faran sledi svojemu. V tej procesiji prosimo za blagoslov pri delu, za lepo vreme, da bi polja bogato obrodila... Med potjo se ustavimo pri štirih oltarjih, ki simbolično pomenijo vse štiri strani neba oz. naše

župnije. Iz zvonika ves čas slovesno pod rokami pritrkovalcev pojo zvonovi, pevci se s petjem izmenjujejo z zvončkljanjem zvončkov v rokah ministrantov, prvoobhajanci potresajo cvetje... Ob vsakem oltarju je postavljeno brezovo vejevje, ki ga nato po zaključku procesije natrgamo in blagoslovljenega ponesemo na svoje domove.

Predstavitev prostovoljk Peru 2014

Na nedeljo dobrega pastirja smo pri obeh svetih mašah gostili prostovoljke programa mednarodnega skupinskega prostovoljstva Pota, ki se letos odpravljajo v Peru. Z veseljem smo med prostovoljkami pozdravili tudi domačinko Meto Rus. Pet deklet  se odpravilja v Ande, v vasico Pucará, kjer je do nedavnega misijonarila tudi nam znana misijonarka Andreja Godnič. Eva, Jerneja, Meta, Uršula in Valentina bodo v dobrem mesecu skušale po svojih močeh pomagati tamkajšnjim prebivalcem, zato v pripravljalnem obdobju v ta namen zbirajo tudi sredstva. Poleg finančnih so dobrodošla tudi zdravila, didaktični pripomočki...
Štiri izmed njih so se nam torej v nedeljo dobro predstavile, nam predstavile tudi sam projekt in nas povabile da jih v duhu in molitvi podpiramo. Spremljate jih lahko tudi na njihovem blogu;

http://pota-peru.blogspot.com/

Križev pot na Kalvarijo

S pepelnico smo v sredo 5. marca vstopili v postni čas. To je čas, ko se skušamo spokoriti in očistioti vseh navlak greha in slabih navad, da bi se v Veliki noči lahko radovali skupaj z Vstalim Kristusom. na ta dan se pripravljam z različnimi postnimi odpovedmi (40 dni brez alkohola, vzdržek od mesa ob petkih...). Na prav poseben način pa se v našem kraju spominjamo Jezusovega trpljenja. Vsako nedeljo ob 15.00, če le vreme dopušča se podamo na križev pot na Kalvarijo. Križev pot vodijo različne skupine župnijskih sodelavcev; ŽPS, pevci, birmanci, zakonci... Ob 14 kapelicah se spominjamo Jezusove poti na Golgoto in kako lahko v vsakodnevnem življenju lajšamo njegovo trpljenje. Križev pot zaključimo z zaključnim blagoslovom v kapeli na Kalvariji. Vabimo Vas da se nam v naslednjih nedeljah(razen cvetne) pridružite.

Sveta noč, blažena noč...

Je zadonelo v zadnjih urah iz tisočerih grl po vsem svetu. Tudi pri nas je bilo podobno. Čeprav smo se na božične praznike pripravljali že skozi ves advent, je bila ta priprava še bolj intenzivna v zadnjih dneh. Po domovih smo pripravljali in postavljali jaslice, gospodinje so poskrbele da bodo prazniki tudi sladki, župnijski jasličarji so postavljali jaslice. Na sveti večer smo blagoslovili domove nato pa se ob 23.30 zbrali v župnijski cerkvi pri slovesnem bogoslužju. Tega smo začeli z božičnico(akademijo) na koncu katere so otroci v jaslice položili Jezuščka. N

ato je zadonela znana pesem Sveta noč. Po zadnji kitici je župnik g. Bogdan blagoslovil jaslice in nadaljeval s slovesnim bogoslužjem. Po koncu svete maše se je veliko ljudi še na kratko zadržalo ob jaslicah, ki jih je avtor tudi na kratko predstavil. 

Nabiranje mahu

Na zadnjo nedeljo v oktobru smo se odpravili na skupno nabiranje mahu za jaslice. Ob 12.00 smo krenili izpred župnijskega vrta proti Kočevju. Že več kot 25 let se ponj odpravljamo v prostrane kočevske gozdove, saj je tam mahu na pretek in z nabiranjem ne povzročamo škode. Letos se nas je na pot podalo preko 30 zato smo imeli mah izredno hitro nabran. Po nabiranju smo se odpeljali proti breznu pri Konfinu, kjer je strašne smrti umrl tudi naš rojak Dolinar Anton z Briš. Ob grobišču smo zapeli pesem in za vse umrle tudi zmolili. Isto smo ponovili nazaj grede tudi v Sodražici na grobu matere našega župnika Bogdana Oražma.    

Večer z misijonarjem

Na letošnjo misijonsko nedeljo smo bili na prav poseben način konkretno povezani z misijoni. V kulturnem tomu smo pripravili dobrodelno prireditev, katere izkupiček je šel za misijon našega misijonarja Janeza Krmelja.
V uvodnem filmu smo na hitro spoznali utrip tega oddaljenega otoka, nato pa smo se predali spoznavanju le tega preko pričevanja gostov. Prva gosta nedeljskega srečanja sta bila zakonca
Gabršček. Najprej sta nam ob spremljavi kitare zapela malgaško pesem nato pa predstavila svojo življensko pot. Zatem smo se skozi fotoreportažo podali po poti naše letošnje 18-članske romarske odprave na Madagaskar. Vrhunec večera je bil, ko je na oder stopil naš misijonar Janez Krmelj, ki že 25 let lajša trpljenje in na konkreten način posreduje Božjo bližino Malgašem. Predstavil nam je kako lahko z neutrudno voljo in Božjo pomočjo ustvarjaš iz nič. Prazno poraščeno pokrajino je le v nekaj letih spremenil v pravo mesto imenovano Ampitafa, ki ga danes najde celo Google. Tam je zgradil dispanzer, porodnišnico, šolo, igrišče in letos blagoslovil še cerkev. V zaključnem delu se mu je pridružilo še nekaj laiških prostovoljcev, ki so delček svojega življenja pustili na Madagaskarju. Skozi oči vseh skupaj smo začutili, da se v resnici naša župnija ne kanča na svojih fizičnih mejah temveč se preko naših darov, predvsem pa naših misijonarjev Janeza in Blaža Krmelja razteza v tisoče kilometrov