Križev pot na Kalvarijo

Na drugo postno nedeljo, 1 marca 2015 je vreme dopuščalo, da se v križevem potu povzpnemo na Kalvarijo. Evangelij te nedelje nam je spregovoril o Jezusovem vzponu na goro, kjer se je razodel svojim učencem. Tudi mi smo si to popoldne vzeli čas, da se povzpnemo nanjo. Skupaj z domačim župnikom g. Bogdanom in misijonarjem Janijem Mescem, ki je bil ta dan naš gost smo se ob treh popoldne iz domače cerkve vzenjali proti kapeli na Kalvariji. Premišljevanja ob kapelicah smo vodili cerkveni pevci. In kot bi že skoraj pomladansko vreme kar vabilo kvišku se je za križem podala res velika množica vernikov.

V kolikor bi se z nami podali tudi Vi Vas vabimo vsako nedeljo v postu ob 15.00 v župnijsko cerkev od koder začenjamo križev pot. V kolikor je izredno slabo vreme pa je le ta v domači župnijskli cerkvi.

Post

Z pepelnico vstopamo v postni čas. To je čas, ko naj bi si verniki pogledali v srce in ga utrdili. Papež Frančišek v svoji poslanici posebej poudarja, da je to čas, ko se moramo prebuditi, odvreči ogrinjalo brezbrižnosti do sočloveka in do Boga.

 "Bog ni brezbrižen do sveta, ampak ga ljubi do te mere, da pošlje svojega Sina za odrešenje vsakega človeka." 

V svoji poslanici nam poudarja, kaj lahko v tem postnem času storimo sami zase in za širšo skupnost. V njej se obrača tako na Cerkev, župnije in skupnosti kot na slehernega posameznika.  

"Dragi bratje in sestre, tako močno si želim, da bi kraji, kjer je prisotna Cerkev – še posebej naše župnije in skupnosti – postali otoki usmiljenja v morju brezbrižnosti."

Tudi v naši župniji bo v tem postnem času veliko priložnosti da odpremo svoja srca ter poglobimo medsebojne odnose. Vsako nedeljo ob treh popoldne se bomo srečevali na Križevem potu, prisluhnili bomo raznim pričevanjem, spremljali bomo birmanske kandidate v pripravi na birmo... Tudi v Cerkvi na slovenskem bodo potekale številne aktivnosti . Prav gotovo bo najbolj odmevna akcoija  40 dni za življenje. Vabimo vsakega posameznika, da skuša storiti vsaj majhen korak, pa naj bo to v svojem okolju, družini ali širši skupnosti. Vse to naj nam pomaga, da bomo lahko ob slavju velike noči začutili; " Da res vsi pripadamo enemu telesu!" 

Sveta noč, blažena noč

... je zadonelo po mnogih cerkvah 24. decembra opolnoči. Tudi v polhovem Gradcu ni bilo drugače. Potem, ko smo se skozi ves advent pripravljali na praznik Odrešenikovega rojstva je ta končno prišel. V devetdnevnici pred Božičem so otroci pridno zbirali materijal za jaslice, jasličarji so že nekaj mesecev izdelovali potrebne elemente zanje in v decembru začeli le te tudi sestavljati. Na predvečer Božiča smo se ob 23.30 zbrali v župnijski cerkvi pri božični akademiji. V njej smo ponazorili slovenski običaj oziroma ljudsko pobožnost "Marijo nosijo", ki v nekaterih krajih še vedno živi. Akademijo so popestrili pevci otroškega pevskega zbora Višajčki. Tako je tudi v rojstni vasi našega župnika g Bogdana, ki nam je posredoval video zapis  tega običaja. Nato je iz vseh src zadonelo "Sveta noč, blažena noč..." Polnočno mašo je daroval domači župnik g. Bogdan Oražem ob asistenci diakona Samota, prepevanju pevskega zbora.

Nabiranje mahu

V nedeljo 26. 10. smo se, kot je že v navadi vrsto let odpravili na skupno nabiranje mahu za jaslice. Malo po dvanajsti uri smo se z zbirnega mesta na župnijskem vrtu z avti odpeljali proti Ribnici. Tam v prostranih gozdovih nabiramo mah že skoraj 3 desetletja. Kljub temu, da je to kraljestvo kočevskih medvedov, so se ti vsled velike skupine nabiralcev letos poskrili. Lepo jesensko vreme je pripomoglo, da smo nabiranje združili tudi s kostanjevim piknikom. Medtem ko smo ostali nabirali mah je manjša skupina pripravila in spekla kostanj, ki se je nato slastno topil    
v naših ustih.

Ker nas je bilo res veliko je bil mah hitro nabran. Po nabiranju smo se odpravili do brezna pri Konfinu, kjer je življensko pot tragično končal tudi naš sofaran. Tam smo se z molitvijo poklonili vsem tamkajšnjim žrtvam. Preden smo se odpravili proti domu, smo naredili še kratek ovinek proti Gotenici, kjer smo si v nekdaj popolnoma zaprtem območju ogledali novo kapelico. G župnik Bogdan nam je predstavil kratko zgodovino tega kraja in širšega območja. Marsikatero oko se je ob pripovedi začelo ozirati
okoli sebe, če nas kdo opazuje. A misel na gangsterja iz Londona, ki nas čaka doma je pregnala vsak strah.

Farni dan

Kljub temu, da smo letos imeli obilo slabega vremena in da je bila tudi napoved za ta vikend slaba, se je v nedeljo 21. 09. sonce prebilo skozi oblake in nam poklonilo prijeten pozno poletni dan. V naši župniji smo se tega še posebej razveselili, saj smo imeli ta dan vsakoletni Farni dan.
Ob 11.00 smo se zbrali pri sveti maši, po njej pa v kratkem kulturnem programu simbolično zalili našo lipo povezovanja vsajeno ob svetem letu 2000. Sledilo je skupno kosilo pod šotorom na župnijskem vrtu. Tema letošnjega farn

ega dne ja bil naš rojak Jakob Trobec, ki je svoje misijonarsko poslanstvo vršil  v Kanadi in po katerem imamo poimenovan tudi kulturni dom. Tako smo v programu po kosilu podrobneje spoznali njega in njegovo delo. Kot običajno smo farni dan zaključili z litanijami.

Procesija sv. Rešnjega telesa

Po prastarem običaju, smo se v nedeljo 22. 06. 2014 zbrali pri zunanji slovesnosti praznika sv. Rešnjega telesa in krvi. Ob 7.00 smo začeli s slovesno sveto mašo, po kateri smo se odpravili v sprevodu skozi domači kraj. Za župnijskim benderom se oblikuje dolga kolona, sledijo mu bandera podružničnih cerkva vsak faran sledi svojemu. V tej procesiji prosimo za blagoslov pri delu, za lepo vreme, da bi polja bogato obrodila... Med potjo se ustavimo pri štirih oltarjih, ki simbolično pomenijo vse štiri strani neba oz. naše

župnije. Iz zvonika ves čas slovesno pod rokami pritrkovalcev pojo zvonovi, pevci se s petjem izmenjujejo z zvončkljanjem zvončkov v rokah ministrantov, prvoobhajanci potresajo cvetje... Ob vsakem oltarju je postavljeno brezovo vejevje, ki ga nato po zaključku procesije natrgamo in blagoslovljenega ponesemo na svoje domove.

Predstavitev prostovoljk Peru 2014

Na nedeljo dobrega pastirja smo pri obeh svetih mašah gostili prostovoljke programa mednarodnega skupinskega prostovoljstva Pota, ki se letos odpravljajo v Peru. Z veseljem smo med prostovoljkami pozdravili tudi domačinko Meto Rus. Pet deklet  se odpravilja v Ande, v vasico Pucará, kjer je do nedavnega misijonarila tudi nam znana misijonarka Andreja Godnič. Eva, Jerneja, Meta, Uršula in Valentina bodo v dobrem mesecu skušale po svojih močeh pomagati tamkajšnjim prebivalcem, zato v pripravljalnem obdobju v ta namen zbirajo tudi sredstva. Poleg finančnih so dobrodošla tudi zdravila, didaktični pripomočki...
Štiri izmed njih so se nam torej v nedeljo dobro predstavile, nam predstavile tudi sam projekt in nas povabile da jih v duhu in molitvi podpiramo. Spremljate jih lahko tudi na njihovem blogu;

http://pota-peru.blogspot.com/