»Polhov Gradec se mi je zdel s pogledom iz
Srednje vasi kakor Betlehem. Ko sem stopil iz župnišča, me je čakala velika
množica župljanov, celo pokopališče jih je bilo in vsi so ploskali. Čudovito –
in zvonovi so peli…« so bile besede, ki jih je v knjigi Župnija Polhov Gradec o
svojem prihodu zapisal naš nekdanji župnik g. Danijel Kaštrun.
In zvonovi so mogočno peli tudi v nedeljo 18.
septembra, ko se je g. Kaštrun odzval
našemu vabilu in na farnem dnevu z nami
praznoval 50-letnico mašniškega posvečenja. Praznovanje se je pričelo ob 11.
uri s sveto mašo v župnijski cerkvi. Ob somaševanju g Štefana Babič, Bogdana Oražem in Petra
Nastran je mašno daritev daroval
zlatomašnik g. Kaštrun. Med mašno daritvijo je v nagovoru poudaril, da se vedno
rad spomni na Polhov Gradec in ima v trajnem spominu.mnoge pograjce tudi tiste,
ki so se že poslovili s tega sveta. Po
sveti maši, ki jo je s svojim petjem olepševal združeni zbor, smo blagoslovili
vodo natočeno v izvirih vseh podružnic. Po blagoslovu se je predstavnik
župnijskega sveta zahvalil slavljencu in mu izročil darilo; štolo, kot simbol
mašništva, opeko, kot simbol njegovega neutrudnega dela med nami in faksimile
Brižinskih spomenikov, kot simbol njegovega prizadevanja za kulturo.
Po
sveti maši smo se odpravili na župnijski vrt, kjer je sledilo simbolno
zalivanje svetoletne lipe. Vsaka soseska je prebrala prošnjo, nato pa so skupno
pristopili k lipi in izpraznili vrče z vodo zajeto v izvirih v neposredni
bližini podružničnih cerkva.
Po vrtu je že močno dišalo in
spodbujalo tek, zato ni bilo težko sesti za obložene mize k skupnemu obedu.
Kuharji in strežno osebje so se zares potrudili, da so se mize šibile od
dobrot. Med obedom so se med mizami že sukali tudi otroci ki so prodajali
srečke. Izkupiček srečolova smo letos namenili obnovi župnijskih orgel. Naši
najmlajši pa se niso dali moti nekaj metrov stran v veselem poskakovanju in
dričanju na toboganu. Po kosilu je sledil kulturni program. Najprej so nam pod
vodstvom Eme Nartnik zapeli otroci himno letošnjega oratorija. Nato pa je
povezovalec na oder povabil letošnjega zlatomašnika g. Kaštruna. V pogovoru, ki
je bil razdeljen v tri sklope smo najprej spoznavali zlatomašnikovo otroštvo. V
drugem delu pa nam je naš drugi gost g. Štefan Babič, sošolec g, Kaštruna, na
izviren hudomušen način pomagal spoznati njuna skupna gimnazijska leta in
bogoslovje. Ko smo v tretjem delu obujali skupne spomine iz let, ko je g.
Kaštrun deloval med nami, nismo niti opazili, kako je hitro stekel čas in da že
zamujamo ob 15.30 uri napovedane litanije. Z željo, da ga nebeški oče še dolgo
ohrani zdravega in čilega smo okrog 16.00 zaključili s pogovorom in se
odpravili v župnijsko cerkev, kjer smo z litanijami zaokrožili duhovno,
družabno in kulturno bogato skupno srečanje.
